Proxmox: kako začeti in kaj preveriti pred namestitvijo

Estimated read time 5 min read

Kaj rešuje Proxmox VE

Proxmox Virtual Environment je odprtokodna platforma za upravljanje strežnikov in virtualizacijo. Na enem sistemu povezuje hipervizor KVM in vsebnike LXC. K temu sodita še programsko definirana shramba in omrežje. Vse upravljaš prek spletnega vmesnika, ki ponuja tudi visoko razpoložljivost v gruči in orodja za obnovitev po nesreči (vir: Proxmox VE, pregled).

Za domači laboratorij to pomeni, da en strežnik zamenja več ločenih rešitev. Po opisu proizvajalca uporabiš KVM za polno virtualizacijo slik Windows in Linux, vsebnike LXC pa za lahke Linux aplikacije. Če imaš en sam fizični računalnik, lahko nanj postaviš tako Windows VM kot nekaj vsebnikov, ne da bi se storitve med seboj motile.

Platforma je namenjena tudi večjim okoljem. Gruče, migracije med vozlišči in shramba Ceph so v viru omenjeni kot del ponudbe, v domačem okolju pa jih najbrž ne boš potreboval takoj.

Pogoji: strojna oprema in različica PVE

Preden sploh prenesemo namestitveno sliko, preverimo zahteve. Uradna stran z zahtevami loči priporočeno in minimalno konfiguracijo.

Minimum (samo za preizkus):

  • 64-bitni procesor: Intel 64 ali AMD64. Alternativa je 64-bitni Arm (Armv9-A ali novejši).
  • Na x86 mora procesor z matično ploščo podpirati Intel VT ali AMD-V, sicer polna virtualizacija KVM ne deluje.
  • Najmanj 1 GB pomnilnika, trdi disk in eno omrežno kartico.

Priporočeno:

  • Najmanj 2 GB pomnilnika za sistem in storitve Proxmoxa ter dodatni pomnilnik za goste.
  • Pri ZFS ali Ceph približno 1 GB pomnilnika na vsak uporabljeni TB shrambe.
  • Hitra in redundantna shramba, najboljše rezultate dajejo diski SSD.
  • Za prepustitev naprav PCI(e) procesor z zastavico VT-d ali AMD-Vi.

Za produkcijo vir omenja redundantne gigabitne omrežne kartice, možni pa so tudi 10 Gbit in hitrejši vmesniki. V domačem okolju je običajno dovolj ena kartica, a pri več uporabnikih ali shrambi prek omrežja se hitro pokaže ozko grlo.

O različicah: galerija posnetkov zaslona na uradni strani navaja funkcije do različice 9.2, na primer dinamični uravnalnik obremenitve in SDN WireGuard Fabrics. To so le naslovi posnetkov. Iz vira ne izvemo, kako te funkcije delujejo ali ali so v vseh izdajah že na voljo. Pred načrtovanjem si zato preberi uradno dokumentacijo za različico, ki jo nameravaš namestiti.

Koraki: od preizkusa do prve virtualke

Postopek je jasen, čeprav viri ne vsebujejo podrobnih navodil za namestitev. Zato spodaj ni ukazov, samo vrstni red korakov.

  1. Preveri procesor. Ugotovi, ali procesor in matična plošča podpirata Intel VT ali AMD-V. Če načrtuješ prepustitev grafične kartice ali drugih naprav, potrebuješ še VT-d oziroma AMD-Vi.
  2. Preizkusi najprej virtualno. Proxmox VE lahko namestiš kot gosta v običajni namizni virtualizaciji, če ta podpira gnezdeno virtualizacijo. Tako spoznaš vmesnik, ne da bi se dotaknil pravega strežnika.
  3. Izberi shrambo vnaprej. Proxmox zna uporabljati lokalno shrambo (DAS), SAN, NAS ter skupno in porazdeljeno shrambo (Ceph). Če razmišljaš o ZFS ali Ceph, upoštevaj, da vir navaja njuno nezdružljivost s strojnim RAID krmilnikom.
  4. Namesti in odpri spletni vmesnik. Potrebuješ sodoben brskalnik: Firefox ali Chrome iz tekočega leta, trenutno podprt Edge ali Safari iz tekočega leta. Za Firefox je dovoljena tudi zadnja izdaja ESR.
  5. Ustvari prvo VM ali vsebnik. Za Windows gosta se splača uporabiti čarovnika za VM. Po naslovu posnetka iz različice 8.1 čarovnik omogoča izbiro ISO-slike z gonilniki VirtIO. Podrobnosti preveri v dokumentaciji.

Če želiš Proxmox postaviti na obstoječ Debian, je to možno. Vir to navaja kot zanimivo, kadar želiš lastno razporeditev particij. Postopek je opisan v uradnih navodilih.

Varnostne kopije in obnovitev

Z uradnih strani si o samem postopku varovanja podatkov ne moremo veliko izposoditi. Znano je naslednje:

  • Platforma vključuje orodja za obnovitev po nesreči.
  • Med posnetki zaslona so omenjeni Backup Server Encryption (6.3), Backup Job Detail (6.3), predloge za opombe k varnostnim kopijam (7.2) in napredne nastavitve varnostnih kopij s »fleecingom« (8.2).

To so naslovi in ne razlaga, zato ne trdimo, kako ti mehanizmi natančno delujejo. Točne ukaze, poti in nastavitve poišči v dokumentaciji svoje različice.

Licenca in naročnina

Proxmox VE je odprtokoden. Proizvajalec ponuja tudi komercialno podporo in izobraževalne tečaje, med njimi za gruče z visoko razpoložljivostjo, živo migracijo ter shrambo Ceph ali ZFS. Na straneh so tudi razdelki Pricing in Comparison, a cen in pogojev naročnine v uporabljenem viru ni. Zato jih tukaj ne navajamo. Preden se odločiš, kakšen repozitorij ali podporo potrebuješ, odpri uradno stran s cenami.

Odpravljanje težav

Večino težav ob prvem zagonu pojasnijo zahteve iz prejšnjih razdelkov. Najprej preveri naslednje.

  • VM se ne zažene ali KVM ni na voljo. Preveri, ali procesor in matična plošča podpirata Intel VT ali AMD-V, saj brez tega polna virtualizacija KVM na x86 ne deluje. Če Proxmox teče znotraj druge virtualizacije, mora ta podpirati gnezdeno virtualizacijo.
  • Prepustitev naprave ne deluje. Procesor in matična plošča morata podpirati VT-d oziroma AMD-Vi.
  • ZFS ali Ceph na strojnem RAID-u. Vir izrecno navaja, da ZFS in Ceph nista združljiva s strojnim RAID krmilnikom. Disk naj bo predstavljen neposredno, brez RAID-a.
  • Sistem se duši. Preveri pomnilnik. ZFS in Ceph potrebujeta dodatnih približno 1 GB na TB uporabljene shrambe, poleg pomnilnika gostov.
  • Počasna shramba. Vir priporoča hitro in redundantno shrambo, najboljše rezultate pa dajejo diski SSD.
  • Spletni vmesnik se čudno obnaša. Preveri, ali je brskalnik dovolj nov, saj proizvajalec zahteva sodobne izdaje.
  • Arm namesto x86. Vir navaja podporo za Armv9-A ali novejši. Ali bo tvoja plošča, na primer za Raspberry Pi, ustrezala, moraš preveriti sam, saj vir konkretnih naprav ne našteva.

Povzetek

Proxmox VE je dobra izbira, če želiš na eni napravi povezati navidezne stroje, vsebnike, shrambo in omrežje. Pred namestitvijo preveri procesorske zastavice, pomnilnik in shrambo. Najprej preizkusi okolje v gnezdeni virtualizaciji in šele nato izberi shrambo. Za različico, funkcije, ukaze, varnostne kopije in naročnino se zanesi na uradno stran z zahtevami in dokumentacijo.