Slovenska podjetja vse pogosteje tarče spletnih prevar: direktorska prevara in BEC

Estimated read time 3 min read

SI-CERT zadnje mesece beleži porast prijav direktorskih prevar (CEO Fraud) in vrivanja v poslovno komunikacijo (BEC, Business Email Compromise), ki ciljajo na podjetja in javne ustanove. Cilj je finančno oškodovanje. Slovenska policija je v letu 2024 obravnavala primere s skupno škodo 2,3 milijona evrov, v letu 2025 pa se je vsota povzpela na 5,7 milijona evrov.

Kako potekajo prevare

Vse temeljijo na zlorabi identitete. Goljufi se izdajajo za zaupanja vredno osebo, da bi zaposlene prepričali v nakazilo, spremembo bančnih podatkov ali posredovanje občutljivih informacij. Najpogostejši scenariji:

  • Direktorska prevara: v imenu vodstva pišejo računovodstvu z navidezno nujno in zaupno zahtevo za nakazilo, brez vednosti drugih.
  • Lažne fakture: izdajajo se za dobavitelja in pošljejo »posodobljen« račun ali spremenjene bančne podatke, da preusmerijo legitimno plačilo. Včasih uporabijo prave naslove že kompromitiranega podjetja.
  • Prevzem e-poštne komunikacije (BEC): pridobijo dostop do predala zaposlenega, prikrito spremljajo komunikacijo in nato vstavijo lažna navodila za plačilo.
  • Kraja podatkov: od kadrovske službe zahtevajo davčne obračune plač ali osebne podatke zaposlenih.

Takšni napadi zahtevajo malo tehničnega znanja. Glavno orodje je prepričljiva zgodba in poznavanje poteka finančnih procesov v podjetju, zato lahko zaobidejo številne tehnične zaščite.

Kako prepoznati prevaro

  • Nujnost in zaupnost. Zahteva po takojšnjem nakazilu in molku, pogosto z grožnjo posledic.
  • Izogibanje postopkom. Zneski so včasih nižji od notranjega praga za odobritev.
  • »Nedosegljiva« oseba. Trdijo, da oseba ni dosegljiva po telefonu, komunikacija pa naj poteka prek zasebnih kanalov (WhatsApp, Viber).
  • Nenadne spremembe bančnih podatkov pri znanem dobavitelju ali spremenjen slog pisanja.

Tehnični znaki: domena pošiljatelja ali naslov za odgovor je skoraj pravilen (zamenjana črka, vezaj, druga končnica), prikazano ime je pravo, dejanski naslov pa ne, »posredovana« komunikacija izvira iz zunanje domene, prijave iz nove naprave ali države ali nepričakovana ponastavitev gesla tik pred navodilom za plačilo.

Zaščitni ukrepi

Pri teh prevarah so ključna notranja pravila in postopki:

  1. Jasni, obvezni in dokumentirani postopki za nakazila in spremembe podatkov dobaviteljev, ki jih zaposleni ne smejo zaobiti zaradi nujnosti, hierarhije ali zaupnosti.
  2. Preverjanje vsake zahteve za spremembo plačilnih podatkov ali nujno nakazilo po telefonu na že znano in shranjeno številko, nikoli na številko iz sporočila.
  3. Načelo štirih oči: ista oseba nakazila ne sme hkrati odobriti in izvesti.
  4. Usposabljanja, ki izrecno obravnavajo BEC, ker se pristop razlikuje od klasičnega phishinga.

Priporočeni tehnični ukrepi:

  • večfaktorska avtentikacija (MFA) za vse e-poštne račune in dostop na daljavo, izjeme obravnavajte kot zelo kritične,
  • pravilniki pogojnega dostopa, ki blokirajo nenavadne lokacije in neznane naprave,
  • SPF, DKIM in DMARC, pri čemer naj bo DMARC za vaše domene nastavljen na »reject«,
  • omejitev in beleženje pravil za samodejno posredovanje e-pošte, zlasti na zunanje domene.

Če ste prejeli podobno sporočilo, ga prijavite na [email protected] ali, če je šlo za drug incident, na [email protected]. O tem, kako prijavo sprejema SI-CERT, pišemo v zapisu Nacionalna phishing prijavna točka.

Viri

Prispevek SI-CERT temelji na članku avstrijskega CERT.at, prevedenem in dopolnjenem z njegovim soglasjem.